Trte na peščeno-lapornatih tleh s pozornostjo in trdim delom vseh družinskih članov, primerno vzgojo in obremenitvijo, vedno znova poskrbijo za vrhunski pridelek, ki ga zrelega in zdravega predelamo v žlahtno kapljico. Grozdje obiramo ročno, kar nam omogoča strogo selekcijo že v začetku predelave. Zaradi vpliva vremena in drugih naravnih dejavnikov ima vsak letnik svoj značaj in svoj karakter.
Vinogradniško posestvo Statera se nahaja na sami državni meji in sicer v vzhodni Sloveniji, v vinorodnem okolišu Štajerska Slovenija (9 ha) in v severozahodni Hrvaški, v vinorodnem okolišu Zagorje – Međimurje (5 ha). Vinogradi so med sabo oddaljeni le 100m zračne razdalje. Srce ali sredina vinogradniškega posestva leži na 46° 37’ severne širine in 16° 06’ vzhodne dolžine.
Vinogradi so posajeni na strmih legah z velikim naklonom (tudi do 45 %), kar velikokrat predstavlja oteženo obdelavo, vendar pa se zaradi kota padanja sončnih žarkov poveča osvetljenost grozdov. Vinogradi so zasajeni od 250 m n. v. do 320 m n. v. Zasajene so predvsem J, V in Z lege, zaradi globalnega segrevanja pa zadnje čase s primernimi sortami (sauvignon) tudi severne lege.
Vinogradi se nahajajo v zmernem celinskem podnebnem pasu v bližini reke Drave. Na obronkih vzhodnih Haloz, kjer se razprostirajo naši vinogradi se skozi vse letne čase mešata hladen zrak, ki priteka iz predalpskega sveta (SZ) in toplejšega zraka, ki ga po Panonski nižini in dalje po dravskem polju prinese k nam z JV.
Sonce, veter, in velika razlika med nočno in dnevno temperaturo imajo velik vpliv na zrelost in aromatičnost grozdja predvsem v času dozorevanja grozdja. Trgatev poteka mesec dni, po navadi med 10. septembrom in 10. oktobrom.
Povp. letna temp.: cca. 10°C
Sončne ure: cca. 2700 ur/leto
Povp. padavine: cca. 1000 mm/leto
V naših vinogradih prevladujeta predvsem lapor in peščenjak. Večina vinogradov na vrhovih in strminah raste na bolj lahkih in peščenih tleh, medtem ko vinogradi na bolj položnih legah delno rastejo na ilovnati prsti. Raznolika prst v naših vinogradih, prispeva k večji mineralnosti in kompleksnosti vin.
Grozdje je pridelano na naravi prijazen način, skladno s smernicami za integrirano pridelavo, ki je kontrolirana s strani akreditirane inštitucije. Vzgojna oblika je v vseh vinogradih enojni guyot, ki omogoča primerno osvetljenost in zračnost, ter količinsko primeren in kakovosten pridelek. Za doseganje harmoničnih vin se poslužujemo predvsem zelenih ročnih del kot so pletev, odstranjevanje odvečnih mladik, odstranjevanje listov v območju grozdja, vršičkanje in odstranjevanje odvečnih grozdov, ko je to potrebno. Vsi vinogradi so zatravljeni zaradi strmin in posledične možnosti erozije v nasprotnem primeru, vendar zaradi zračnosti prsti tla vseeno vsakih nekaj let globoko podrahljamo. Uporabljamo najsodobnejšo vinogradniško mehanizacijo, ki nam omogoča manjši ogljični odtis, prihranek časa in skrb za okoljsko biodiverziteto. Obremenitev trte je odvisna od letine, starosti vinograda in sorte, giblje pa se okrog 1,5 – 2,5 kg grozdja na trto.
Grozdje je s posebno pazljivostjo in nežnostjo ročno trgano večinoma v dopoldanskem času, ko temperature še ne presegajo 15 °C Pecljanje in stiskanje z nizkimi tlaki do 0,3 bara se zaradi bližine vinogradov in kleti opravi nemudoma. Po bistrenju mošta, ki ga dosežemo z hlajenjem, se čisti mošt pretoči v posode iz nerjavečega jekla. Temperature alkoholne fermentacije se gibljejo med 14 in 18 °C, le ta pa počasi in pod nadzorom domačega mladega enologa poteka od 10 do 20 dni. Po fermentaciji vina ležijo in se mešajo na finih drožeh od 3 do 6 mesecev. Le ta omogočijo večjo polnost okusa in imajo delno antioksidativno in antimikrobno vlogo. Vina so nato stabilizirana, po potrebi nežno filtrirana in s pazljivostjo stekleničena konec februarja in začetek marca.